»Seveda je bil spremenjen takoj po vojni, leta 1946, mojemu nonotu in mojemu očetu, in potem tudi moji mami. Dobili smo spremenjen priimek Žiža. Mi smo vedno bili Ziza, vsaj od leta 1800.«

»Mogoče je bila tista kapljica, ki me je pripeljala do tega, da mi je prav, da ta korak naredim po tolikih letih. In da tudi jaz pokažem, da mi je bil priimek spremenjen.«

»Upam, da bodo priimki in imena prišli na plan in lahko bomo takrat tudi presenečeni.«

»Kako bi si vi to drugače razlagali? Jaz iz tega ne vidim, da je nekdo pogledoval po mojih podatkih preko imena in priimka.«

»Kako bi si vi to drugače razlagali? Jaz iz tega ne vidim, da je nekdo pogledoval po mojih podatkih preko imena in priimka.«

»Če bi se to zgodilo pred 15 leti, po mojem mnenju ne bi niti en teden ostala članica Komisije. Takrat so bila pravila še jasna.«

»Lekcija je šla skozi, jaz sem se nekaj od tega naučil, s predsednikom vlade sva se pogovorila in od takrat je moje delovanje kristalno jasno.«

»Gospa Klampferjeva je takrat prevzela svojo odgovornost in je odločila, kot je odločila, na podlagi podatkov, ki jih je imela. In ji lahko samo čestitam takrat za pogum. Ne glede na to, kaj se je danes odločilo.«

»Zakaj so se takrat tako odločili, ni znano.«